Samomòr (tudi suicíd, latinsko sui caedere – ubiti samega sebe) je dejanje, s katerim človek Ko misli postanejo pretežke – razumeti samomor
Samomor pomeni, da si posameznik namenoma vzame življenje. A tudi za tem skrajnim dejanjem se pogosto skriva tiha prošnja za pomoč – obup, občutek brezizhodnosti in želja, da bi trpljenje prenehalo.
🧠 Samomor ni izbira. Je posledica bolezni, bolečine in občutka osamljenosti.
Zakaj pride do samomorilnih misli?
Vzroki so različni: hude čustvene stiske, depresija, izgube, duševne bolezni, občutek nevrednosti, pa tudi družbeni pritiski in pomanjkanje podpore.
Francoski sociolog Émile Durkheim je že pred več kot 100 leti poudaril, da imajo lahko tudi družbene razmere pomembno vlogo – posamezniki, ki se počutijo izključene ali osamljene, so pogosto bolj ranljivi.
Durkheimove štiri oblike samomora:
- Egoistični samomor: posledica izolacije in odtujenosti (npr. starejši, brezposelni).
- Altruistični samomor: ko se posameznik žrtvuje za skupnost (npr. vojaki, samomorilni napadalci).
- Anomični samomor: ko družbene spremembe porušijo občutek stabilnosti (npr. gospodarska kriza).
- Fatalistični samomor: ko je življenje pod popolnim nadzorom, brez upanja na spremembo (npr. žrtve nasilja, zaporniki).
Pomoč obstaja – in deluje
Danes v Sloveniji obstajajo številni programi in organizacije, ki nudijo takojšnjo pomoč, podporo in svetovanje. Samomorilne misli so znamenje stiske, ne šibkosti. Pogovor rešuje življenja.
📞 Če si v stiski – ne čakaj. Pokliči. Piši. Poišči pomoč.
✅ Kam se lahko obrneš?
📞 Zaupni telefon Samarijan (24/7)
☎️ 116 123 (brezplačno in anonimno)
🌐 www.telefon-samarijan.si
🧠 To sem jaz – svetovanje za mladostnike
💬 www.tosemjaz.net – brezplačen klepet s strokovnjakom
💙 Živ? Živ! – podpora ob mislih na samomor
🔗 www.zivziv.si
📍 Center za duševno zdravje v tvoji regiji
🔗 Seznam centrov (NIJZ)
💡 Društvo DAM – za pomoč pri depresiji in anksioznosti
🔗 www.drustvo-dam.si
Nisi sam. Nisi edini.
Samomorilne misli so znak, da ti je pretežko – ne da si šibek. Pomembno je, da govoriš o tem. Pogovor, pomoč in podpora obstajajo. In vredno jih je poiskati. ❤️
Niste sami – poiščite podporo
Če doživljate duševno stisko, je vaš izbrani osebni zdravnik prvi vir strokovne pomoči.
Kadar je stiska huda ali osebni zdravnik ni dosegljiv, ne odlašajte – pomoč je na voljo. Obrnete se lahko na:
Dežurnega zdravnika ali dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice
Reševalno službo
Urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za zunajbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani
Poleg strokovne pomoči so na voljo tudi podporni viri: 📞 Klic v duševni stiski – 01 520 99 00 📞 Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik – 116 123 📞 Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja – 080 11 55 📞 TOM telefon za otroke in mladostnike – 116 111
Ne bojte se poiskati pomoči. Vsak korak k pogovoru in podpori je korak k boljšemu počutju. 💙
Pojavnost samomora
Statistični podatki o samomoru so zanesljivi in redno objavljeni v letnem biltenu Svetovne zdravstvene organizacije. Po zadnjih podatkih je bilo v Sloveniji leta 2023 zabeleženih 358 smrti zaradi samomora, od tega 295 moških.
Samomor je pojav, ki pogosteje zadeva moške in starejše ljudi, medtem ko so samomorilski poskusi pogostejši pri mladih ženskah. Pozitivno je, da število samomorov v Sloveniji upada, vendar je zaskrbljujoče, da se povečuje število samomorov med mlajšimi.
Samomorilnost v Sloveniji
Slovenija je že dolgo močno obremenjena s samomori. Zgodovinski podatki kažejo, da se je količnik samomorov skozi čas povečeval. Leta 1993 je Slovenija z količnikom 30,9 zasedla 6. mesto med 47 državami, zajetimi v svetovni zdravstveni statistiki.
Psihiatrična klinika Ljubljana od leta 1970 spremlja podatke o samomorilnosti v Sloveniji in spodbuja prijavljanje primerov samomorilskih poskusov. Čeprav so podatki o teh nezanesljivi, omogočajo statistično analizo uspešnih in neuspešnih samomorilnih dejanj.
Prepoznavanje samomorilnih teženj
Večina ljudi, ki naredi samomor, pred tem opozori na svoj namen. Opozorilni znaki, kot so depresija, čustvene krize, govorjenje o smrti ali urejanje zadev, so pogosto prepoznavni. Depresija je ozdravljiva, zato je pomembno, da znake jemljemo resno in ustrezno ukrepamo.
Razlogi za samomor
Najpogostejši razlogi za samomor vključujejo:
- Depresijo: Huda oblika depresije pogosto vodi v občutke brezizhodnosti.
- Psihotične motnje: Notranji glasovi lahko spodbujajo samouničevalne misli.
- Impulzivno obnašanje: Uživanje alkohola ali drog lahko vodi v nepremišljene odločitve.
- Klic na pomoč: Nekateri ljudje poskušajo opozoriti na svoje težave.
- Načelna odločitev: Pri težkih boleznih se nekateri odločijo za samomor kot način nadzora nad svojo usodo.
Pomoč in podpora
V Sloveniji so na voljo telefonske svetovalne službe, ki pomagajo čustveno prizadetim osebam in ublažijo depresivne reakcije po izgubi bližnjega zaradi samomora. Te so:
Če čutiš hudo duševno stisko ali imaš samomorilne misli, poišči strokovno pomoč v organizacijah, ki nudijo neposredno pomoč. Lahko se obrneš na svojega osebnega zdravnika ali na
112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč)
116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)
116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro)
01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)
031 233 211 – Ženska svetovalnica – krizni center (24h/dan)
080 11 55 – SOS telefon (24h/dan)
Pomoč za mlade je na voljo tudi na spletni strani To sem jaz, v regionalnem Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov ali v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše v naslednjih krajih: Ljubljana, Maribor, Istra.
Za odrasle so v zdravstvenih domovih brezplačno na voljo delavnice Podpora pri spoprijemanju z depresijo. V primeru, da se soočate s hudo stisko, lahko pomoč poiščete tudi v regionalnem Centru za duševno zdravje odraslih.
Prav tako so na voljo brezplačna svetovanja v svetovalnicah Posvet:
031 704 707, info@posvet.org – Psihološke svetovalnice Posvet v naslednjih krajih: Ljubljana, Kranj, Postojna, Nova Gorica, Murska Sobota, Slovenj Gradec, Sevnica in Portorož (za naročanje pokličite od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro)
031 778 772, svetovalnica@nijz.si – Psihološki svetovalnici Posvet v Celju in Laškem (za naročanje pokličite od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro)
Če se soočaš s stiskami ob umiranju bližnje osebe in žalovanju, lahko pokličeš na Sočutni telefon Slovenskega društva Hospic.
Živ?Živ! je spletna postaja, kjer o duševnem zdravju in samomoru pišejo strokovnjaki in ljudje z osebnimi izkušnjami. Je stičišče informacij, raziskav in preventivnih programov. Želimo, da postaja pomaga spregovoriti o samomoru.
